Omemba: France Prešeren

»Slavile, dokler mrtvi se zbudijo.«

»Kot citat izpostavljamo nagrobni napis, ki ga je France Prešeren namenil Antonu Tomažu Linhartu.«

»Kakor mokra dlaka diši / na naju človeška ljubezen«

»Ran mojih bo spomin in tvoje hvale …«

»Preostali svet si morda misli, da je človek len, pri tem pa si v resnici ves dan močno zaposlen s tem, da gledaš stran. In le redki so tisti, ki vedo, kako naporno je, da ne gledaš, koliko moči terja, da nogo po vsakem koraku obrišeš v hlačnico, pa vseeno ne počistiš.«

»Zmeraj, kadar me življenje pohodi, globoko vdihnem in si rečem: 'Nič, bom pa solato zalival!' To pomeni, da se za ničimer več ne bom pehal, ker ni vredno; življenje je prekratko.«

»Kar jih niso pozaprli, kar jih niso upokorili, so se v gore umaknili.«

»Živela bom le, dokler bom ljubila.«

»Umetniki so z imaginacijo sposobni posvetiti v notranjost stvari, ljudi in dejstev«

»Živé naj vsi naródi«

»Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi.«

»Njegova poezija je bila že v njegovem času po zahtevnosti svetlobna leta pred drugimi.«

»Prepričan sem, da bi bil Prešeren ponosen, predvsem pa zadovoljen, kako kultura združuje in bogati slovenski narod.«

»Tudi to bo pripomoglo k izpolnitvi besed 'da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan', ki jih je zapisal imenitni pesnik, po katerem današnji praznik nosi ime.«

»Rada bi samo bila. / Pomirjena in zadovoljna.«

»Ko sem tu, / bi bila rada tam. / Ko sem tam, / hrepenim po tu. / Hrepenim in se bojim.«

»Hrepenim po bližini, / a se je bojim. / Strah sprejemam, / saj vem, da živim.«

»Sem igralka? / Seveda. / Imam masko? / Več mask. // Koliko vlog obvladam? / Precej. / Mi katera dela težave? / Kako biti čisto prava, pravcata jaz.«

»Prevajam. / Zanič. // Pišem. / Zanič. // Sem. / Zanič. // Zakaj? / Za nič.«

»Na straneh V(e)rtca od leta 1871 do izida slovenske pesniške knjige na pragu 90. let 19. stoletja množično razveseljevala (naj)mlajše in skupaj z njimi nekoliko starejše bralce.«

»Pa je sploh mogoče, da ni nihče niti pomislil na to?«

»Njena poezija je drobna, vendar lepa in hkrati velika, saj je oprta tudi na spoznanje o pomenu maternega jezika in slovenske kulture.«

»Imela je srečo, da je pritegnila pozornost edinega slovenskega literarnega lista, ki si je kakor ona želel, da bi čim več mladih pridobil za branje in da bi slednjič brali vsi …«

»Vrhunec je dosegla tako rekoč v preddverju slovenske moderne, leta 1889 z zbirko Vijolice.«

»Evropa si zatiska oči pred spopadom civilizacije in barbarstva, / ki na njenih tleh vse bolj plamti. / Plameni, v katerih izginja Notre Dame, Naša Gospa, / so zato simbolni konec veličastne evropske civilizacije«

»Slovenija je mala in lepa, kakor duše njenih ljudi«

»Osebna zgodba žalostnega Prešerna dovolj žalostna (patriarhalna, pedofilska, alkoholna), da pri vsakokratni novi generaciji razmišljujočih zbuja tisto zdravo aromo nelagodja do pripadanja (kateremu koli) plemenu«

»Na 8. februar se to dvoje združi v velik dogodek. V Kranj pride na tisoče ljudi iz vseh koncev Slovenije, in tudi danes so Kranj zavzeli kulturniki, obrtniki, ustvarjalci vseh vrst, med katerimi so tudi Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada.«

»Prav vključevanje je tisto, kar je nekoč poudarjal tisti, ki se ga danes spominjamo, dr. France Prešeren. Prepričan sem, da bi bil zadovoljen, ko bi videl, koliko kulturnih vsebin posamezniku ponuja današnji dan.«

»Lahko rečem, da je kulturno srce Slovenije, ki ponovno bije tako, kot je treba.«