Omemba: France Prešeren

»če pred 35 leti ne bi bilo postroja, mogoče slovenske države ne bi bilo.«

»Ta kraj je kraj dejanj, srčnosti, upanja, slovenske drugačnosti in hvaležnosti vsem, ki ste srčno stopili v odgovorno in tvegano službo domovine in njene svobode. Ponosni smo na vas.«

»denar ostal doma, imeli pa bomo hiter servis in vzdrževanje.«

»Za to je šlo in bo šlo tudi v prihodnje.«

»prvič zadišalo po Slovenski vojski.«

»ni bil športni dan ali piknik, to je bilo dejanje najvišje odgovornosti in domovinske ljubezni, zato bo ostalo v našem zgodovinskem spominu kot dejstvo in dejanje brez primere.«

»Tiho pesem! - bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest postan'!«

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Z različnimi prispevki smo obravnavali, kako delujejo naša čustva, kako jih povezujemo z razmišljanji in kako se to odraža na književnosti.«

»Zelo težko je danes dognati, zakaj smo se slovenski ljudje v davnih stoletjih vdali trumam sosedov. Prav gotovo ni bila samo njihova moč tista, ki nas je ugnala.«

»Zelo verjetno je, da je že v preteklosti, tako kakor zdaj, vsak izmed nas hotel vedeti vse. Da je Slovenec že takrat pojmoval svobodo na najbolj radikalen način, to je tako, da ni imel pravega smisla za koristi vsega plemena.«

»Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; / junak premišlja, kak bolj spodej lena / voda razgraja, kak bregove stresa, / in kak pred njo se gôre ziblje stena, / kak skale podkopuje in drevesa, / kak do nebes leti nje jeze pena! – / Tak se zažene, se pozneje ustavi / mladenič, Črtomír pri sebi pravi.«

»Ker teta Iva in teta Mici in Pepo spet govorijo nemško, punčka ve, da tudi danes še ne bo šla domov. Ne bo še obula novih čevljev za na resno pot, teta Mici še ne bo dala v majhno potovalko njenih stvari, da bi jo Pepo prijel v desno roko, z levo pa bi dvignil punčko in jo nesel v avto, ki je parkiran pred kapiteljskimi stopnicami.«

»Vzelo mi je dih. Do teh zadnjih dni nisem nikoli slutil, kaj pomeni 'bivati'. Bil sem kakor drugi, kakor tisti, ki se sprehajajo po morskem bregu v spomladanskih oblekah. Govoril sem kakor oni: 'Morje je zeleno; tista bela pika tam zgoraj je galeb,' nisem pa čutil, da to biva, da je galeb 'bivajoč galeb'.«

»Nekje vendar mora obstajati tisto, kar želim. Življenje tako hitro teče. Naredi, kar hočeš, misli, kar hočeš, pojdi, kamor želiš. Jaz bi samo želela, da ostaneš pri meni, a te ne bom silila. Mene so mnogi prisilili, da sem naredila marsikaj. Ne. Tebe ne bom silila, da ostaneš.«

»vsakič znova se je treba / sestaviti, se podati / po razsušenih poteh, / razbirajoč strune v jazih, / se zaviti v zrak, dihati, / nerazvozljive ure / ali čakati na poševen dež.«

»Literarni večer, v katerem je Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.«

»Káj Petrarkov, káj nam Tasov / treba pevcov je prijetnih? / slišim od butic neukretnih …«

»Bil o j e k o t molit ev , k o t ro t i te v, k o t zaklin j anje. Bil a je p esem.«

»nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta.«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu.«

»Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec.«

»Kakor koli, leta 1952 je zveza izdala tri razglednice z izdelanim likom Dedka Mraza, kakršnega v bistvu poznamo še danes.«

»Ta običaj so po drugi svetovni vojni še prakticirali, potem pa vedno manj.«

»Motiv Jezusovega rojstva je obdal z množico figur, postavljenih v slovensko okolje.«

»Ta veseli dan ali Matiček se ženi.«

»Satira se splete okoli kraje belega slona Hasana.«